Burgundija (Bourgogne [burgónj]), pokrajina na V Francije, med Juro, Pariško kotlino (Šampanja) in Centralnim masivom; na S rodovitna kotlina Zgornja Burgundija (Franche-Comté) z Burgundskimi vrati, ki so pomembna za pretok prometa iz srednje v južno Evropo; na J Spodnja Burgundija (številna jezera). Rudniki črnega premoga in železove rude, strojna in tekstilna industrija v Chalon-sur-Saône. Burgundija je tudi vinorodna pokrajina, znana po svojih kakovostnih belih in rdečih vinih. Rdeča vina iz sorte modri pinot so svetlo rubinasto rdeča, s fino delikatno cvetico in aromo; takšne moči, polnosti in elegance ne doseže nobeno drugo rdeče vino; glavna pridelovalna okoliša sta Côte de Nuits (med mestoma Dijon in Nuits Saint Georges) in Côte de Beaune (med mestoma Nuits Saint Georges in Beaune). Bela vina iz sorte chardonnay so polna, s plemenito cvetico in nežno svežo kislino; glavni pridelovalni območji Chablis (blizu mesta Auxere) in Mâconnais (okolica mesta Mâcon). Rosé modrega pinota je breskovo rdečkast do svetlordeč, svež, gladek in jedrnat.
Zgodovina: prebivalci Burgundije so ob razpadu frankovske države ustanovili dve burgundski kraljevini: 879 Spodnjo Burgundijo in 888 Zgornjo Burgundijo; 947 združeni (Arelat), 1032 podložni cesarju; ob koncu srednjega veka je večina Burgundije pripadla Franciji. Neodvisno od arelatske kraljevine je nastala francoska vojvodina Burgundija, ki jo je ustanovil Rihard Autunski (†921) in je obsegala območje Autun-Auxerre-Langre-Troyes. Vojvodina je doživela razcvet pod Filipom II. Drznim (1363–1404), najmlajšim sinom francoskega kralja Ivana Dobrega. Zaradi svoje samostojne politike je Burgundija v obdobju močnega razcveta Francije utrpela veliko škode. Filip Drzni je 1384 osvojil Flandrijo, Artois in Svobodno grofijo Burgundijo, 1390 pa še grofijo Charolais. Njegov vnuk Filip III. Dobri se je povezal z Angleži, osvojil grofijo Boulonnais in precejšen del Nizozemske. V mirovnem sporazumu iz Arrasa (1435) je od Francije dobil Mâconnais, Auxerrois, Bar-sur-Seine in dele Pikardije, oproščen pa je bil tudi dajatev francoskemu kralju. Med vladavino njegovega sina Karla Drznega (1467–77) vrhunec in preobrat burgundske moči. 1472 je osvojil vojvodino Geldern, ni pa osvojil Lotaringije in Alzacije. Ko se je avstrijski kralj Maksimilijan I. 1477 poročil z Marijo, hčerko Karla Drznega, je kot dediščino zahteval Burgundijo, kar je sprožilo vojno med Francijo in Habsburžani. Mirovni sporazum iz Senlisa (1493) je burgundsko dediščino dodelil Habsburžanom, Burgundija, Pikardija in Boulogne pa so pripadli Francozom.
Dostopnost