kripta [grško, ‘obokan prostor’], v zgodnjem krščanstvu grob mučenika v katakombah, pozneje podzemni ali napol podzemni prostor pod cerkvenim korom; tam so hranili relikvije ali pokopavali duhovne in posvetne dostojanstvenike. V romaniki se je kripta razširila v dvoransko kripto z oltarjem v sredini. V gotiki redka; v baroku pogosto vladarska grobnica.
Dostopnost