razglasitev,
1. glasba: namenska uglasitev glasbenih instrumentov drugače od pravil naravne lestvice. Glasbilo tako temperirajo, z njim pa lahko igrajo v poljubnem tonskem načinu. Vsaka lestvica v temperirani uglasitvi je nekoliko razglašena.

Sorodna gesla: detoniranje | scordatura | uglasitev
2. pravo: promulgacija, zadnje dejanje v zakonodajnem postopku ali javna razglasitev sodbe v procesnem pravu. Z razglasitvijo se ugotovi, da je zakon sprejel pristojni organ po predpisanem postopku; zakone razglaša pri nas predsednik republike; pred razglasitvijo zakona lahko državni svet RS vloži odložni veto. V procesnem pravu je razglasitev sodbe javna ustna objava; praviloma takoj, ko jo sodišče po glavni obravnavi izda, izjemoma v kazenskem postopku najpozneje po treh dneh, v pravdnem postopku pa se lahko razglasitev opusti in se strankam pošlje le pismeni odpravek sodbe. Razglasi se v imenu ljudstva tako, da jo predsednik senata ali sodnik posameznik ustno prebere v navzočnosti strank in drugih navzočih, jo kratko obrazloži s poukom o pravici do pritožbe. Vsi poslušajo razglasitev sodbe stoje.

Sorodna gesla: rehabilitacija | sodba | sodba glede dejanj in osebe | verdikt
3. katoliška Cerkev: beatifikacija, slovesna papeževa izjava, da je umrli član Cerkve sprejet med blažene. Razglasitev za blažene pripravi kongregacija za bogoslužje (kurija); stopnja pred razglasitvijo za svetnika, ki jo zahteva kanonizacija. Kanon (seznam uradno priznanih svetnikov) je od 12. st. pogoj za čaščenje svetnika v Cerkvi. – V pravoslavni Cerkvi svetnike razglasi vsak patriarhat zase.

Sorodna gesla: B | kanon | kurija | svetniki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek