Termania - Veliki splošni leksikon

Mozambik (uradno ime República de Moçambique, Republika Mozambik), država v jv. Afriki, v zaledju Indijskega oceana; nasproti otoka Madagaskar.

časovni pas	srednjeevropski čas + 1 ura
površina	801.590 km2, S–J 2000 km, V–Z 50–600 km
prebivalstvo	17,3 mln., 22 preb./km2, letna rast 1,8 %, življenjska doba 47 let
glavno mesto	Maputo, 967.000 preb., v Maputskem zalivu, na obali Indijskega oceana (skrajni jug države)
upravna razdelitev	10 provinc in glavno mesto
članstvo v organizacijah	OZN (od 1975), Britanska skupnost narodov, AU, SADC, AKP, OIC
uradni jezik	portugalski; pogovorni so različni bantujski jeziki
denarna enota	metikal (oznaka MZM)

Naravne razmere
Severni del dežele se razteza od le 200 km širokega srednjega Mozambika ob reki Zambezi do reke Rovuma, ki je meja med Tanzanijo in Mozambikom, in Njaškega (Malavijskega) jezera. Iz razmeroma ozke ravnice ob obali prehaja v 600–1000 m visoko planotasto pokrajino; razčlenjujejo jo številni osamelci. Sredi planot se vzpenja gorovje Namúli (Serra Namúli), visoko ok. 2400 m. V porečju reke Zambezi se območje Mozambika zajeda daleč v notranjost afriške celine. Južno od tod se v Mozambiku nadaljujejo odrastki gorovja iz Zimbabveja. Na meji med obema državama se vzpenja tudi najvišji vrh v državi, 2435 m visoki Monte Binga. Skoraj ves j. del je obsežno nižavje. Najpomembnejša reka jv. Afrike, Zambezi, je nad mestom Tete zajezena v 250 km dolgo jezero Cahora Bassa. Glavna reka v j. delu Mozambika je Limpopo. Obala na S je ponekod strma, sicer pa je slabo razčlenjena. Na J so številni zalivi. Podnebje je tropsko z izrazito deževno dobo oktober–marec, na skrajnem J pa ima subtropske značilnosti. Količina padavin se zmanjšuje v smeri od obale (1000 mm na leto) proti notranjosti (manj kot 400 mm). Na najvišjih delih pade tudi več kot 2000 mm dežja. Povprečne letne temperature se ob obali gibljejo od 22 °C na J do 25 °C na S, v višji notranjosti pa so nekoliko nižje. Prevladujoč rastlinski pas je savana (na S porasla z drevesi, na J travna). Ob rekah rastejo galerijski gozdovi, ob obalah in izlivih rek pa so močvirja, porasla z mangrovami. Z gozdom je porasla le še petina površja države. V višjih legah so lovorovi gozdovi, na S tudi ostanki tropskega deževnega gozda. Blizu osrčja države je narodni park Gorongosa.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavljajo skoraj izključno bantujska ljudstva (Makujci, Tongi, Šoni, Jaojci, Ngunijci idr.); sodijo v več jezikovnih skupin. Ker je po osamosvojitvi 1975 večina Portugalcev zapustila Mozambik, je zdaj belcev samo še 0,5 %. Dolgoletna državljanska vojna je pregnala veliko ljudi tako v sosednje države (predvsem v Malavi) kot tudi s posameznih območij Mozambika na druga. Beg z dežele je povzročil tudi množične selitve v mesta in naraščanje števila prebivalcev mest, tako da zdaj živi v mestih že petina ljudi. Najgosteje poseljena območja so okrog glavnega mesta Maputo ter v provincah ob obali Nampula in Zambezija. Približno polovica ljudi je pripadnikov naravnih verstev, dobra tretjina je kristjanov (večinoma katolikov), šestina pa je muslimanov. Podržavljeno šolsko omrežje je šele v razvoju, močno pa so ga prizadele akcije upornikov v državljanski vojni. Čeprav je bila splošna šolska obveznost uvedena že 1975, je še vedno nepismenih kar ok. 60 %. Edina univerza (ustanovljena 1962) v državi je v glavnem mestu Maputo.

Državna ureditev
Novembra 1990 je bila sprejeta nova ustava. Z njo se je država – od osamosvojitve je bila njena politika marksistična – odrekla komunizmu. Prepletenost države, partije in vojske je bila odpravljena. Do takrat edina vladajoča stranka FRELIMO – predsednik je bil tudi predsednik države – se je odpovedala monopolni vlogi. S tem je bila ustvarjena podlaga za uvedbo večstrankarskega sistema. Z novo ustavo so bile uvedene neposredne volitve članov parlamenta (»republikanska skupščina«) in predsednika države. Pomemben pogoj za izvedbo svobodnih volitev je bil izpolnjen oktobra 1992, ko je uradno začel veljati sporazum o ustavitvi ognja. Parlament ima 250 članov, volitve so vsakih pet let.

Gospodarstvo
Mozambik sodi v skupino najrevnejših držav v razvoju. Že tako slab gospodarski položaj je močno prizadela še dolgoletna državljanska vojna. Poleg tega kmetijstvo kot vodilno gospodarsko vejo vseskozi prizadevajo naravne katastrofe, predvsem suše in poplave. V zadnjem času poteka pomemben prehod iz socialističnega planskega v tržno gospodarstvo. Kmetijstvo zaposluje več kot 80 % aktivnega prebivalstva, čeprav so za poljedelstvo usposobili le 4 % celotne površine države. Za domači trg prideluje maniok, koruzo, riž, proso, arašide in fižol, za prodajo pa bombaž, čaj, kavo in orehe cashew. Tako kot pridelava za izvoz je v kriznih letih močno nazadovala tudi pridelava za domačo porabo, tako da je Mozambik zdaj v veliki meri odvisen od tuje pomoči. Živinorejo je zelo prizadela razširitev muhe cece. Ribolov je namenjen tako oskrbi domačega trga kot izvozu. Ribiško ladjevje je državno. Pomemben je ulov rakov. V rudarstvu predvsem premogovništvo, v državi pa so še nahajališča železove, manganove in bakrove rude, boksita, dragih kamnov ter drugih mineralov. V hidroelektrarni Cahora Bassa pridobijo več elektrike, kot je država potrebuje, zato električno energijo izvažajo, predvsem v Južno Afriko. Izvoz elektrike je bil zaradi sabotaž na daljnovodih pogosto onemogočen. Industrija, predvsem v mestih Beira in Maputo, je omejena predvsem na predelavo kmetijskih pridelkov, razvija pa se tudi preprosta industrija za splošno porabo (npr. oblačila) na domačem trgu.
Cestno omrežje je še vedno slabo, železniško pa razmeroma dobro razvito. Iz pristanišč Beira, Maputo in Nacala vodijo v notranjost države železniške proge, večinoma pa vodijo tudi v sosednje države. Mnoge proge so bile poškodovane v državljanski vojni, zato se je zelo zmanjšal tranzit iz sosednjih držav v notranjosti celine; tranzit je bil včasih najpomembnejši vir deviznega zaslužka. Mednarodni letališči sta v Beiri in Maputu. Z državljansko vojno je bil ohromljen tudi turizem. Po 2000 izkoriščanje bogatih nahajališč zemeljskega plina.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	3,5 mlr. USD, 200 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 33 %, industrija 25 %, storitvene dejavnosti 42 %
uvoz (2001, ocena)	1,254 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	746 mln. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	1 mlr. USD

Zgodovina
Že ok. 100 so vzdolž obale arabski trgovci ustanovili trgovske postojanke. 1498 se je na mozambiški obali izkrcal portugalski pomorščak V. da Gama. Po 1505 so Portugalci ustanovili več oporišč. Že 1752 je Mozambik uradno postal portugalska kolonija. Današnje državne meje so določili na berlinski kongovski konferenci 1884/85 in s sporazumom z Veliko Britanijo 1891. 1951 je kolonija dobila status čezmorske province. Odpor proti kolonializmu se je začel že v 20. letih 20. st. 1962 se je več osvobodilnih organizacij združilo v FRELIMO (Fronto za osvoboditev Mozambika). FRELIMO je dve leti pozneje začel oborožen boj proti portugalski oblasti. 25.6.1975 je bila razglašena Ljudska republika Mozambik. Prvi predsednik države je postal S. M. Machel. Proti enostrankarski vladavini FRELIMA se je od sredine 70. let bojevala organizacija RENAMO; to je podpirala vlada Južne Afrike. Po Machelovi smrti (1986) je postal predsednik države J. A. Chissano. 1989 se je FRELIMO odrekel marksizmu-leninizmu; konec 1990 je bil uveden večstrankarski sistem. 14.10.1992 sta predsednik Chissano in vodja RENAMA Afonso Dhlakama podpisala mirovni sporazum; mirovne sile OZN od 1993 nadzirajo spoštovanje sporazuma, razoroževanje vseh vpletenih strank in vračanje beguncev. Državljanska vojna je zahtevala pribl. 1 mln. žrtev; ok. 6 mln. ljudi je zbežalo iz države. Avgusta 1994 se je RENAMO razpustila kot vojaška organizacija; hkrati so ustanovili novo združeno armado. Na prvih svobodnih parlamentarnih volitvah oktobra 1994 si je FRELIMO zagotovil absolutno večino; na predsedniških volitvah pa je znova zmagal Chissano, ki je napovedal program sprave. Chissano je dobil tudi volitve 1999, kar je izzvalo proteste RENAMA in nemire še v 2000. Mozambik ima hude težave s poplavami (najhujše spomladi 2001).

Sorodna gesla: Cahora Bassa | Chissano, Joaquim Alberto | FRELIMO | Gama, Vasco da | južna Afrika | Machel, Samora Moises | Maputo | Monomotapa | Svazi

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek