pogonski plin, plinasta goriva za pogon Ottovih motorjev (motor z notranjim zgorevanjem). Plin teče skozi tlačni reducirni ventil in se primeša zraku, ki vstopa v zgorevalni prostor. Motorje manjših vozil poženejo z bencinom, nato pa z ventili preklopijo na plin. Poganja jih mešanica utekočinjenega butana in propana, ki jo vozilo vozi v jeklenki. Večji motorji delujejo samo na plin, zato odpade uplinjač. Novejše motorje poganja zemeljski plin (metan), ki ga hranijo v posebnih, izredno močnih visokotlačnih rezervoarjih.

Sorodna gesla: butan | motor z notranjim zgorevanjem | pogonska goriva | propan | zemeljski plin


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek