Herakles, oseba iz grške mitologije, Zevsov in Alkmenin sin; že kot otrok zadavil kači, ki ju je poslala Hera, da bi ga usmrtili, in s tem dokazal svojo izredno moč. Pozneje je deset let služil pri svojem bratrancu Evristeju iz Miken in dokončal svojih slavnih 12 del: premagal nemejskega leva, čigar kožo je nosil kot oklep, ubil devetglavo Hidro z Lerne, ujel kerinitsko košuto in erimantejskega merjasca, očistil Avgijev hlev, ubil stimfalijske ptice, ujel kretskega bika, ukrotil ljudožerske Diomedove konje, pridobil pas kraljice Amazonk Hipolite, ukrotil govedi Geriona, dobil jabolka Hesperid in iz podzemlja pripeljal Kerberja. Pozneje je poročil Dejanejro, ki mu je, da bi si zagotovila njegovo ljubezen, dala z Nesosovo krvjo prepojeno srajco; ta mu je povzročila takšno trpljenje, da se je na gori Ojti sam zažgal. Povzdignjen je bil na Olimp in dobil za ženo Hebo. – Sofist Prodik iz Keosa je oblikoval mit Heraklesa na razpotju, kjer se mora junak odločiti med krepostjo in pregreho. Herakles, prvotno junak Argosa, je že zgodaj postal narodni junak vse Grčije in veljal za prinašalca kulture in osvajalca sveta. V Italiji je bil kult Heraklesa razširjen od 6./5. st. pr. n. š., od 4. st. tudi v Rimu. Pri Kartažanih, Galcih in Germanih je Herakles večinoma grško oz. rimsko ime za neko starejše domače božanstvo. Na rimskem območju je bil Herakles (Herkul) bog trgovine, prometa in vojaške službe.
Dostopnost