božič, 24./25. december; pomemben praznik letnega kroga (šege) in cerkvenega leta; ujema se s predkrščanskim praznovanjem zimskega kresa in od takrat se izročilno ohranja vero v moč zimzelenega rastlinja (božično drevo, smrečica; kaleče žitno zrnje). Krščanski praznik Jezusovega rojstva, ki je prekril ali pa nadomestil (kajenje in kropljenje po hiši, gospodarskih poslopjih in poljih) številne oblike prejšnjih praznovanj. Nekateri cerkveni obredi so ponarodeli in so postali sestavina ljudskih šeg (koledniki). Iz mestnega okolja so od 18. st. poznane jaslice, v 20. st. božično drevo. Praznovanje božiča obsega priprave nanj (krašenje doma, postavljanje božičnega drevesca, jaslic, peka posebnih jedi in peciva), na večer pred božičem (sveti večer) posebne obredne jedi, obisk polnočnice, obdarovanje, prepoved dela, vedeževanje itd., na božič praznični razrez božičnega hlebca, v preteklosti obiski božičnih kolednikov. Sodobno praznovanje božiča povezuje versko in sorodstveno skupnost, opušča nekatere izročilne prvine in vnaša nove.
Dostopnost