merilnik na vrtljivo železo, merilni instrument za enosmerne in izmenične tokove oz. napetosti; temelji na medsebojnem odboju dveh jeder iz mehkega železa (merilnik na mehko železo) v tuljavi, po kateri teče električni tok; eno od jeder je trdno vpeto, drugo pa je pritrjeno na osi kazalca. Pogosto se uporablja npr. za enostavne žepne merilnike. Merilnik na vrtljivo železo je mehansko manj občutljiv kot merilnik na vrtljivo tuljavo.

Sorodna gesla: električni merilni instrumenti | merilnik | merilnik na vrtljivo tuljavo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek