enciklopedija [grško], sistematičen in zaokrožen, po abecedi urejen pregled človeškega znanja vseh ali samo nekaterih strok; ločimo splošno enciklopedijo in specialne enciklopedije. Plinij starejši je 70 n. š. prvi zbral vse dotlej znane naravne pojave v svojem enciklopedičnem delu Historia Naturalis. Martianus Capella (5. st.) je ok. 420 sestavil enciklopedijo umetnosti, ki so jo v srednjem veku pogosto uporabljali kot učbenik. Drugi pomembni pisci enciklopedij v srednjem veku so bili Izidor Seviljski (†636), Hrabanus Maurus (†856) in Vincenc iz Beauvaisa (†1264), njegov Speculum maius je najobsežnejša srednjeveška enciklopedija. Ta dela so bila še sistematsko urejena (tj. po področjih), v novejših enciklopedijah pa je pogostejša abecedna razvrstitev. Pri tem je bilo pomembno razsvetljenstvo, saj je hotelo širiti znanje in ga narediti čim laže dostopno. Pomembne enciklopedije: CyclopaediaE. Chambersa (1728, 2 knjigi), Zedlerjev Universal-Lexikon (1732–54, 68 knjig), Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiersD. Diderota in J. d'Alemberta (1751–80, 35 knjig), Encyclopaedia Britannica (najprej 1768–71, 3 knjige) in Allgemeine Enzyklopädie der Wissenschaften und Künste Erscha in Gruberja (1818–90, 167 knjig, nedokončana). Najobsežnejša enciklopedija je izšla v 18. st. na Kitajskem (5020 knjig). Velika sovjetska enciklopedija, ki je 1926–47 izhajala v Moskvi (65 knjig), njena tretja izdaja (1970–78, 30 knjig) pa je bila v celoti prevedena v angleščino (1973–82, 31 knjig), je značilna vrsta enciklopedije, ki jo izdajajo državne ustanove in je močno svetovnonazorsko opredeljena. Enciklopedija te vrste je tudi Turška enciklopedija (1946–84, 33 knjig), njen ideološki temelj je kemalizem. Med velikimi splošnimi enciklopedijami so ob ameriški mdr. znane še Brockhausova in Mayersova v Nemčiji, italijanske, španske, češke ter enciklopedične izdaje nekdanjega Jugoslovanskega leksikografskega zavoda iz Zagreba (tudi Enciklopedija Jugoslavije, 1955–71, 8 knjig, z nedokončano razširjeno drugo izdajo v več jezikih). V Sloveniji je bil najobsežnejši projekt nacionalna Enciklopedija Slovenije (letni zvezki od 1987 do 2002, 16 knjig).
Dostopnost