• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Romunija (uradno ime România), država v jv. Evropi, na Balkanskem polotoku, ob Črnem morju. Meji na Ukrajino, Moldavijo, Madžarsko, Srbijo in Črno goro ter Bolgarijo.

časovni pas srednjeevropski čas + 1 ura, poletni čas
površina 237.500 km2, S–J 510 km, V–Z 720 km
prebivalstvo 22,4 mln., 94 preb./km2, letna rast –0,2 %, življenjska doba 70 let
glavno mesto Bukarešta, 1,9 mln. preb., 80 m nad morjem, na obrobju južnoromunskega karpatskega predgorja
upravna razdelitev mestno območje Bukarešta in 40 okrajev
članstvo v organizacijah OZN (od 1955), Svet Evrope, OVSE, NATO
uradni jezik romunski; na območjih manjšin tudi madžarski
denarna enota lev (oznaka ROL)


Naravne razmere
Jedro države je planotasta Transilvanija, za katero je značilno 300–700 m visoko terciarno gričevje. Na V jo obdaja gorski lok Karpatov, na Z so Zahodni Karpati (pogorje Bihor do 1847 m). Pokrajine na Z države (Banat, Maramureş, Crişana) se nadaljujejo v Veliko madžarsko nižavje. Na zunanji strani karpatskega loka, ki je najvišji v Transilvanskih Alpah (Virful Moldoveanu, 2543 m), se razteza karpatsko predgorje. Južno od Transilvanskih Alp je Vlaška nižina, v katero so se vrezali številni levi pritoki Donave. Deli se na Malo Vlaško na zahodu in Veliko Vlaško na vzhodu. Donava v prodorni dolini pri Džerdapu prebije Karpate, potem pa teče po romunsko-bolgarski meji do Dobrudže, kjer zavije proti S in se nato v široki delti izliva v Črno morje. Dobrudža je valovita pokrajina, pokrita s puhlico. Med Vzhodnimi Karpati in reko Prut, po kateri teče meja s sosednjo državo Moldavijo (pokrajina Besarabija), se razprostira gričevnata romunska pokrajina Moldavija, ki proti J prehaja v nižavje. Karpatska pokrajina Bukovina sega še v sosednjo Ukrajino. Romunija je v podnebnem pogledu prehodno območje med srednjeevropskim in vzhodnoevropskim celinskim podnebjem. Poletja so vroča in suha, zime pa razmeroma ostre. Povprečna julijska temperatura je 22–24 °C v nižinah in 14–16 °C v gorah, povprečna januarska pa od 0 °C na črnomorski obali do –5 °C v gorah. Na leto pade povprečno od 400 mm padavin na obali do več kot 1500 mm v Karpatih. Za nižine je značilna stepa, ki pa je danes večinoma obdelana. Gozdovi pokrivajo približno četrtino površja. Do nadmorske višine 1000 m prevladujejo hrastovi in bukovi gozdovi, višje so mešani gozdovi, nad 1500 m pa iglasti. Močno razvejena in zamočvirjena delta Donave je s svojim trstičjem danes pomemben naravni rezervat.

Prebivalstvo
Romunija spada zaradi svoje razgibane zgodovine in pogostih ozemeljskih sprememb med tiste evropske države, katerih prebivalci so razl. narodnosti, jezikov ali veroizpovedi. Poleg prevladujočega romunskega prebivalstva (89 %) tam večinoma že stoletja živijo močne narodnostne manjšine. Najštevilnejša (8 % vsega prebivalstva) je madžarska, sledi nemška manjšina (1 %), ki tako kot madžarska živi pretežno v Transilvaniji (transilvanski Sasi) in Banatu (banatski Švabi). V Romuniji živijo še Judi in Romi, Ukrajinci, Srbi, Hrvati, Bolgari, Slovaki, Turki idr. Spor med večinskim romunskim prebivalstvom in madžarsko manjšino je že zelo star. Madžari so bili v času Ceauşescujevega režima še posebej zatirani. Po padcu njegovega režima je spor znova oživel. V 60. letih se je ob industrializaciji države močno širila tudi urbanizacija. Danes živi v mestih 55 % prebivalcev. Najgosteje naseljene so gričevnate pokrajine na obrobju gorovja. Zaradi večje odprtosti meje po političnih spremembah v državi se je znatno povečalo odseljevanje določenih slojev prebivalstva, predvsem v z. Evropo. Največ prebivalcev je pravoslavne vere, sledijo uniati (pripadniki grškokatoliške uniatske Cerkve), katoličani in protestanti ter manjše judovske in islamske skupnosti. V Romuniji je obvezno desetletno šolanje. Med številnimi visokimi šolami jih je sedem univerzitetnih.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1991 je Romunija republika. Predsednik države, ki ne sme biti član nobene politične stranke in ga neposredno izvolijo za štiri leta, imenuje vlado, ki jo vodi ministrski predsednik. Parlament, veliko narodno skupščino, sestavljata poslanska zbornica s 343 člani in senat s 143 člani, izvoljenimi za štiri leta. Splošna vojaška obveznost. Ustavne spremembe 2003 na zahtevo Evropske unije manjšinam dajo več pravic.

Gospodarstvo
Prestrukturiranje s planskega k tržnemu gospodarstvu še vedno povzroča velike težave. Država je vlagala skoraj izključno v industrijo (predvsem težko industrijo), sektor široke porabe pa je ostal zanemarjen. Državo tako pestijo problemi preskrbe z energijo, živili in drugimi izdelki široke porabe. Približno četrtina vseh zaposlenih dela v agrarnem sektorju. Pridelujejo pšenico, koruzo, sončnice, krompir, sladkorno peso in zelenjavo; pomembni so še sadjarstvo, vinogradništvo in živinoreja (govedo, prašiči, ovce). Industrija temelji predvsem na rudnem bogastvu. Poleg nafte, ki so jo izkoriščali že v 19. st. (posebej na območju Ploieştija v j. predgorju Karpatov), imajo še zemeljski plin, premog, železo, svinec, cink, baker, mangan in krom. Prevladujoče industrijske panoge so poleg črpanja nafte in zemeljskega plina še strojna, živilska, tekstilna, kemijska industrija ter predelava kovin.
Romunsko prometno omrežje je marsikje še zelo pomanjkljivo. Poleg Transilvanije so prometno najbolje povezana območja j. in v. od karpatskega loka. Najpomembnejša je železnica (podržavljena 1948), po kateri poteka večji del prometa (predvsem tovornega). Najpomembnejša vodna pot je Donava. Ob njenem spodnjem toku sta pomembni pristanišči Brăila in Galaţi. Prekop Donava–Črno morje (dolg 64 km) skrajšuje pot po Donavi za ok. 400 km. Najpomembnejšo vlogo v pomorskem prometu ima črnomorsko pristanišče Konstanca. Mednarodni letališči sta v Bukarešti in Konstanci. Turizem je od konca 80. let nazadoval; najpomembnejše turistično območje je obala Črnega morja.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 42,0 mlr. USD, 1870 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 15 %, industrija 30 %, storitvene dejavnosti 55 %
uvoz (2001, ocena) 14,4 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 11,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 11,6 mlr. USD


Zgodovina
Na ozemlju današnje Romunije je cesar Trajan ustanovil rimsko provinco Dakijo in romaniziral tamkajšnja dačanska plemena. Po zatonu rimskega cesarstva so to območje preplavila slovanska in tatarska plemena, vendar se je romanizirano prebivalstvo obdržalo. Transilvanija je že v 11. st. prišla pod Madžarsko. Madžari so na meji proti Turkom ustanovili mejni kneževini Moldavijo in Vlaško, ki sta se v 14. st. otresli madžarske oblasti, vendar sta ok. 1400 (Vlaška) in ok. 1500 (Moldavija) prišli pod Turke. Vlaški vojvoda Mihael Hrabri je 1599/1600 začasno združil Vlaško, Moldavijo in Transilvanijo, vendar je po njegovi smrti država razpadla. 15.–18. st. je bila Romunija pod Turki, vendar je obdržala domače vojvode. 1775 je Bukovina prišla pod Avstro-Ogrsko, Besarabija pa 1812 pod Rusijo. Liberalno revolucijo 1848 so zatrle ruske čete, odšle so 1851. S pariškim mirom (1856) so Rusiji odvzeli zaščitno pravico nad Romunijo. 1859 je moldavski knez Aleksander Cuza postal skupni vladar Vlaške in Moldavije, 1861/62 sta se kneževini združili v zvezo in razglasili enotno državo. Cuza se je moral 1866 zaradi avtoritarnega izvajanja socialnih reform (mdr. zaradi odprave tlačanstva) na zahtevo bojarjev odpovedati oblasti. Z ljudskim glasovanjem je bil za dednega kneza kot Karel I. izvoljen Karel von Hohenzollern-Sigmaringen (1866–1914). Sodelovanje v rusko-turški vojni na ruski strani je Romuniji 1877/78 prineslo popolno neodvisnost. Berlinski kongres (1878) je potrdil suverenost države in ji dodelil s. Dobrudžo. Južno Besarabijo so morali vrniti Rusiji, čeprav je 1856 s pariškim mirom pripadla Moldaviji. 1881 so razglasili kraljevino. Notranjepolitični problem so bili predvsem korumpirana uprava in veleposestniki, ki so izkoriščali kmete. V drugi balkanski vojni 1913 je Romunija dobila j. Dobrudžo. 1916 je napovedala vojno Avstro-Ogrski. Centralne sile so zasedle skoraj vso Romunijo. Po prvi svetovni vojni je Romunija skoraj podvojila ozemlje, saj si je priključila Bukovino, Transilvanijo, Besarabijo in v. Banat. Zunanjepolitično varnost je videla v priključitvi k mali antanti in v zvezi s Poljsko (1921). Na notranjepolitičnem področju so se spopadali nacionalisti (kmečka stranka) in liberalci. 1930 se je vrnil iz pregnanstva Karel II., ki je zasedel prestol in uvedel avtoritaren režim. Sovjetske čete so junija 1940 brez boja zavzele Besarabijo in s. Bukovino. Istega leta je morala odstopiti velik del ozemelj, ki jih je dobila 1919/20: s. Transilvanijo Madžarski in 7.9.1940 j. Dobrudžo Bolgariji. General I. Antonescu je novembra 1940 pristopil k trojnemu paktu in poslal znatno število divizij na rusko fronto. Potem ko so sovjetske enote avgusta in septembra 1944 prodrle globoko na romunsko ozemlje, je Romunija 12.9.1944 podpisala premirje. Antonescuja so zaprli že konec avgusta 1944. Romunija je morala ob koncu vojne Sovjetski zvezi ponovno prepustiti s. Bukovino in Besarabijo. Februarja 1945 je oblast prešla v roke komunistov. Romunija je s pariško mirovno pogodbo 10.2.1947 dobila od Madžarske s. Transilvanijo. Kralj Mihael je moral 30.12.1947 odstopiti, razglašena je bila ljudska republika. 1965 so državo z novo ustavo preimenovali v Socialistično republiko Romunijo.
1967 je postal državni voditelj N. Ceauşescu, ki je v 70. letih vodil od ZSSR dokaj neodvisno zunanjo politiko. Njegov diktatorski režim je temeljil na kultu osebnosti. Vedno več partijskih in državnih funkcij je podeljeval na podlagi sorodstvenih vezi. Zaradi naraščajoče krize v drugi polovici 80. let je energetiko, rudarstvo in druge pomembne industrijske panoge postavil pod vojaški nadzor. Množične kršitve človekovih pravic, še posebej prisilna asimilacija madžarske manjšine, nesmiselno uničevanje vasi ter prisilne selitve v mesta so vse bolj pritegovale mednarodno pozornost in vodile Romunijo v vedno hujšo mednarodno izolacijo. Sredi decembra 1989 so se po državi začeli upori, ki jih ni moglo zatreti niti nasilje tajne policije Securitate. Ene najpomembnejših demonstracij, ki so se sprevrgle v pravo ljudsko vstajo, so se začele v Temišvaru. Predsednika in njegovo ženo so po begu iz Bukarešte ujeli in na tajnem procesu obsodili na smrt. Iz kroga na novo ustanovljene Fronte narodne rešitve so izvolili izvršni biro, ki sta ga vodila I. Iliescu (predsednik države) in Petre Roman (predsednik vlade). Ker so Fronto narodne rešitve sestavljali skoraj izključno pripadniki prejšnjega režima, je obstajala bojazen, da bodo oblast nadaljevale stare sile. Kljub protikomunističnim demonstracijam in napetosti med Romuni in madžarsko manjšino je Fronta narodne rešitve na volitvah 20.5.1990 gladko zmagala. 1991 je moral odstopiti predsednik vlade Roman; na položaju ga je zamenjal Teodor Stolojan. Na parlamentarnih volitvah 1992 je zmagala Socialdemokratska stranka; vlado je oblikovala skupaj s strankarsko neopredeljenimi politiki; predsednik vlade je postal Nicolae Văcăroiu. Romunija je v obupnem gospodarskem položaju. Nesmotrno gospodarjenje preteklih desetletij, predvsem pospešena industrializacija ob hkratnem zanemarjanju kmetijstva, je skoraj uničilo državno gospodarstvo. Po novembrskem drugem krogu volitev za predsednika države (1996) je Iliescuja premagal Emil Constantinescu; na parlamentarnih volitvah novembra 1996 pa si je največ glasov zagotovila koalicija konservativnih meščanskih strank CDR; predsednik vlade je postal Victor Ciorbea; ta je februarja 1997 predlagal »program za rešitev narodnega gospodarstva« oz. napovedal temeljite gospodarske spremembe. Toda vladni ukrepi niso uspeli omejiti državne porabe, uravnovesiti državnega proračuna in zajeziti inflacije, zato je marca 1998 Mednarodni denarni sklad Romunije zaradi počasnosti sprememb celo ustavil finančno pomoč. Ta ukrep pomeni opozorilo, da se mora Romunija resno lotiti svojih gospodarskih težav. Zaradi sporov v koaliciji sta se zvrstili dve zamenjavi vlade; decembra 1999 množični protesti rudarjev. Na volitvah decembra 2000 so zmagali socialdemokrati. Za predsednika je bil spet izvoljen Iliescu, ministrski predsednik pa je postal Adrian Nastase. Romunija je marca 2004 postala članica NATA, še vedno pa jo pestijo gospodarske težave.

Umetnost: romunska glasba, romunska književnost, romunska umetnost.

Sorodna gesla: Antonescu, Ion | Balkanski polotok | Banat | berlinski kongres | Bukarešta | Ceauşescu, Nicolae | Crişana | Cuza, Aleksandru Ioan I. | Dakija | Dobrudža | Džerdap | Iliescu, Ion | jugovzhodna Evropa | Karel II. | mala antanta | Maramureş | Moldavija | Moldavija | Moldavija | podonavski kneževini | RO | romunska glasba | romunska književnost | romunska umetnost | Švabi | Transilvanija | transilvanski Sasi | Vlaška


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek