Ciril in Metod, brata, solunska blagovestnika (misijonarja in učitelja Slovanov); Metod: *ok. 820, †6.4.885; Ciril (prej Konstantin), *826/827 Solun, †14.2.869 Rim; od 863 sta na prošnjo moravskega kneza Rastislava oz. po nalogu bizantinskega cesarja Mihaela III. odšla na Moravsko, da bi Slovane poučevala o veri v zanje razumljivem jeziku; za ta namen sta sestavila pisavo glagolico, v slovanski (starocerkvenoslovanski) jezik prevedla dele Svetega pisma in liturgične knjige ter uvedla slovansko bogoslužje. 867 sta se na poti v Rim ustavila še v Spodnji Panoniji. 868 je v Rimu papež Hadrijan II. potrdil slovanske knjige in bogoslužje, Metoda in nekaj učencev posvetil v duhovnike. Metod je bil 870 imenovan za nadškofa in apostolskega delegata za Panonijo in Moravsko, toda tekmeci – bavarski škofje – so ga spravili v zapor, verjetno v Ellwangen. 873 je bil Metod izpuščen in je na Moravskem nadaljeval delo ob pomoči učencev; ti so bili po njegovi smrti preganjani, slovansko bogoslužje pa prepovedano; nemoteno pa so lahko delovali Metodovi učenci pod bizantinsko oblastjo na območju od Kvarnerja do Bolgarije (mdr. Kliment Ohridski). God: pravoslavni 11.5., katoliški 14.2.; slovenski 5.7. – Po Cirilu je imenovana poznejša pisava cirilica.

Sorodna gesla: cirilica | glagolica | Kliment Ohridski | Kocelj | makedonska književnost | misijon | Naum Ohridski | pravoslavna Cerkev | Rastislav | slovenska zgodovina | Spodnja Panonija | starocerkvenoslovanski jezik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek