Albert, knezi:1. Albert I. von Boxhoeveden, litovski škof (1199–1229), †17.1.1229 Riga; iz stare bremenske uradniške družine; 1189 kanonik v Bremnu; 1201 ustanovil Rigo; 1207 ga je kralj Filip Švabski imenoval za deželnega kneza Litve; zelo si je prizadeval za pokristjanjevanje in naseljevanje Nemcev na baltskem območju.2. Albert I., nemški kralj (1298–1308), *1255, †1.5.1308 Brugg an der Aare; najstarejši sin Rudolfa I. Habsburškega, od 1282/83 avstrijski in štajerski vojvoda; kralj je postal z zmago nad Adolfom Nassavskim pri Göllheimu 2.7.1298. Želel je utrditi oblast vladarske rodbine, zato je odločno nastopil proti deželnim knezom. Ko je hotel zavzeti Turingijo, je 1307 pri Lucki doživel poraz. Ubil ga je njegov nečak Janez Parricida, ki je zase zaman zahteval švabsko rodbinsko posest.
Sorodna gesla: Adolf Nassavski | Andrej III. | Friderik Lepi | Habsburžani | Janez Parricida | Rudolf I. Habsburški | Saška3. Albert Saški, Albert Ricmestorpški, Albert Halberstadtski, sholastik, *ok. 1316, †1390 Halberstadt; 1353 rektor pariške univerze, 1365 prvi rektor dunajske univerze, 1366–90 halberstadtski škof; pisec razprav o matematiki in Aristotelu.4. Albert II., nemški kralj (1438/39), kot Albert V. avstrijski vojvoda (1404, 1411–39), *16.8.1397, †27.10.1439 Neszmély (Madžarska); 1437 nasledil svojega tasta cesarja Sigismunda Luksemburškega na ogrskem in češkem prestolu, 18.3.1438 tudi kot nemški kralj. Spori s Turki in Poljaki.
Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Habsburžani | Ladislav Posthumus | Madžarska | nemška zgodovina | Sigismund Luksemburški5. Albert II., mainški volilni knez in nadškof (1514–45), *28.6.1490 Berlin, †24.9.1545 Mainz; drugi sin volilnega kneza Ivana Cicera Brandenburškega, 1513 nadškof v Magdeburgu in administrator škofije Halberstadt, 1514 nadškof in volilni knez Mainza, 1518 kardinal. Spodbujal trgovino z odpustki, da bi lahko odplačal Rimu dolgove, ki si jih je nabral s kopičenjem služb, s tem je 1517 sprožil objavo Luthrovih tez; spodbujal znanost in umetnost, naklonjen humanistom.
Sorodna gesla: Hohenzollerji | Luther, Martin | Tetzel, Johann6. Albert V., bavarski vojvoda (1550–79), *29.2.1528 München, †24.10.1579 prav tam; ker je bil njegov oče Viljem IV. nevtralen v šmalkaldenski vojni 1546/47, so ga poročili s hčerko Ferdinanda I., kar je pomenilo določene možnosti za wittelsbaško prestolonasledstvo na Češkem, v Avstriji in na Ogrskem. V knežjem uporu proti Karlu V. (1552) ni sodeloval. Bil pa je med prvoborci nemške protireformacije in je svojemu sinu Ernestu zagotovil škofije Freising, Hildesheim, Lüttich, Münster in Köln ter državne opatije Stablo in Malmédy. Podpiral je jezuite, zatiral protestantizem in zlomil moč stanov. Na svoj dvor je vabil glasbenike, slikarje, bakrorezce in tako zasnoval umetniške zbirke Münchna.
Sorodna gesla: Ferdinand I. | Karel V. | protireformacija | šmalkaldenska vojna | Viljem V. Pobožni7. Albert, princ soprog, *26.8.1819 Rosenau, †14.12.1861 Windsor; drugi sin vojvode Ernesta I. Saško-Coburško-Gothskega; 1840 se je poročil s svojo sestrično, britansko kraljico Viktorijo. Mecen umetnosti in znanosti. Po materini strani ded cesarja Viljema II.
Sorodna gesla: Viktorija8. Albert I., belgijski kralj, *8.4.1875 Bruselj, †17.2.1934 pri Namurju (nesreča); 1909 tretji belgijski kralj, 1914 odklonil nemško zahtevo za prehod in se udeležil prve svetovne vojne na strani antante.
Sorodna gesla: Adolf Nassavski | antanta | Leopold III.9. Albert II., belgijski kralj, polno ime Albert Félix Humbert Theodore Christian Eugène, *6.6.1934 Stuyvenberg; drugi sin kralja Leopolda III., brat kralja Baudouina I.; po bratovi smrti (31.7.1993) imenovan za šestega belgijskega kralja.
Dostopnost