skrivna združenja (tajne združbe), organizacije, katerih glavni namen je varovanje »skrivnega védenja«, predvsem pa poudarjanje posebnega položaja članov nasproti drugim pripadnikom družbe. Konspiracija ciljev in določenih dejavnosti je značilna za vse skupine in organizacije, ki so si konkurenčne, npr. vojsko, industrijska podjetja, revolucionarno-politične skupine. Skrivna združenja se od njih razlikujejo po tem, da je molk o védenju in ritualih podrejen drugim smotrom. Pri naravnih ljudstvih so v skrivna združenja vključeni večinoma moški (redko ženske), njihov namen pa je vzpostavljanje kultne in profane ureditve v skupini. V skrivnih združenjih je skrivnost prakticiranje kulturno-religiozne tradicije in ne članstvo v njih. Namen nošnje mask ni skrivanje njenega nosilca, temveč njegova preobrazba in zaščita pred duhovi. Pogosto so politično-religiozne institucije, katerih vpliv presega eno samo vas ali pleme. Nove člane navadno sprejemajo z iniciacijo. Na Kitajskem je bila označitev »skrivne združbe« od konca 19. st. povezana z organizacijami, ki so delovale zunaj družbeno-politične ureditve kitajskega cesarstva. Delile so se na jiao (sekte) in hui (lože). Nastale so zaradi religioznih, političnih in družbenih razlogov, njihove korenine pa segajo v 3. st. pr. n. š. Jiao je deloval na S države in je imel svoje privržence med revnimi kmeti, vsebinsko je bil zelo religiozen. Hui se je opiral na obubožane meščane in kmete na J in je bil zelo spolitiziran. Na Kitajskem so imela skrivna združenja vedno pomembno vlogo pri strmoglavljenju dinastij; sredi 19. st. združitev skrivnih združenj v dve veliki organizaciji, razl. naslednice Belega lotosa na S in Združba trojstvo na J. Tudi vstaja boksarjev ni minila brez sodelovanja številnih skrivnih združenj. Pri strmoglavljenju zadnje dinastije je Sun Jatsen tesno sodeloval s skrivnimi združenji.
Dostopnost