klarinet [italijansko], pihalo z največkrat cilindrično cevjo in enojnim trstnim jezičkom, ok. 1700 se je razvil iz šalmajke, ima do 20 zaklopk in obstaja v razl. uglasitvah; v orkestru se je uveljavil v obdobju glasbene klasike. H klarinetnim glasbilom sodijo poleg običajnega klarineta še basetni rog namesto altovskega klarineta, basovski klarinet in saksofon. Notni zapis za klarinet je večinoma transponiran (najpogostejša uglasitev v B, A ali Es), tj. da toni zvenijo drugače, kot so zapisani. Tonski obseg klarineta B presega tri in pol oktave (des/d–b).
Dostopnost