traktor [latinsko trahere, ‘vleči’],
1. kmetijstvo: osnovni agregat za vleko poljedelskih strojev, orodij in priključkov (npr. plug, brana, obračalnik za seno). Večina traktorjev lahko prek kardanske gredi (prek menjalnika spojena z motorjem) poganja gibljive naprave na priključkih. Velika in široka kolesa z globokim profilom mu omogočajo vožnjo po mehkih, blatnih, neravnih ali strmih poteh. Navadno ga poganja dizelski motor.

Sorodna gesla: nosilec | obračalnik | poljedelski stroji | terensko vozilo | tritočkovni priključek | trosilnik | vlečno vozilo
2. informatika: pri tiskalniku podajalnik neskončnega papirja s perforacijo ob strani.

Sorodna gesla: tiskalnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek