rotor [latinsko-angleško], 1. strojništvo:del stroja, ki je trdno spojen z gredjo in se z njo vrti (elektromotor, generator, turbina). Rotor turbine ima na obodu lopatice, v katere se zaletava tekočina ali plin in svojo gibalno energijo pretvarja v vrtilno gibanje. Na rotor generatorja ali elektromotorja je pritrjeno rotorsko navitje s kolektorjem ali kratkostična kletka.
Sorodna gesla: elektromotor | generator | kolektor | polov čevelj | rotorsko navitje | stator | trifazni generator | trifazni motor | turbina | utor2. letalstvo:vodoravni propeler, ki pri helikopterjih ustvarja vzgon in potisno silo. Sestavljen je iz krakov s profilom letalskega krila. Kraki so na notranji strani pripeti na glavo rotorja. Spajajo jih zgibi. Ti omogočajo nagibanje oz. spreminjanje vpadnega kota posameznega kraka. Helikopter se nagne tako, da ves čas (periodično) spreminja vpadni kot krakov: na strani, na kateri je kot večji, se poveča tudi vzgon, na nasprotni strani pa se kot in vzgon zmanjšata. Zaradi razlike med silami se helikopter nagne.
Dostopnost