elektrika, osnovna lastnost snovi, ki izhaja iz vpliva električnih nabojev osnovnih delcev. Po današnjem pojmovanju obstajata pozitivna in negativna elektrika; sestavljena je iz najmanjših, doslej nedeljivih osnovnih količin elektrine (osnovni naboj). Najpomembnejši nosilec negativnega osnovnega naboja je elektron, medtem ko proton nosi pozitivni osnovni naboj. Negativni in pozitivni naboji se v električnem polju, ki ga povzročajo, med seboj privlačijo (elektrostatične privlačne sile); istovrstni naboji se odbijajo. Atomi in molekule snovi so v normalnem stanju navzven električno nevtralni, ker se električna polja njihovih elektronov in protonov med seboj uničujejo. Če pa na umeten način ločimo naboje (npr. najpreprosteje s trenjem, pri čemer se izločajo elektroni), nastane med mestoma s presežkom elektronov (negativni pol) in primanjkljajem (pozitivni pol) električno polje in s tem električna napetost; ta si prizadeva, da bi se spet izravnala z električnim tokom. Vsak električni tok je obdan z električnim poljem; elektrika in magnetizem sta v medsebojnem odnosu (elektromagnetizem, elektromagnetno valovanje). Označitev elektrike izhaja iz davno odkrite lastnosti jantarja (grško elektron), da po drgnjenju privlači lahke snovi.
Dostopnost