veliki petek, petek pred veliko nočjo, ki se v krščanstvu od 2. st. obhaja kot dan Jezusovega križanja (veliki teden). Dan odrekanja in posta. Od srednjega veka se na veliki petek prirejajo spokorniške procesije; v baroku so bile v navadi procesije, na katerih so uprizarjali posamezne prizore Kristusovega trpljenja (pasijonske igre); proti koncu 18. st. so to navado začeli izkoreninjati z administrativnimi prepovedmi. Čaščenju svetega groba, ki se je začelo v srednjem veku, so namenjene odru podobne zgradbe v notranjosti baročnih cerkva, ki jih v stilizirani obliki ponekod lahko vidimo tudi v sodobnih cerkvah. Namesto cerkvenih zvonov se na veliki petek oglasijo raglje.
Dostopnost