skrbnik, oseba, ki jo za izvajanje skrbništva postavi in katere delo nadzira center za socialno delo. Naše pravo pozna tri vrste skrbnikov: skrbnik za mladoletnike, skrbnik za polnoletne osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, in skrbnik za posebne primere. Skrbnik se postavi mladoletniku, ki nima staršev ali zanj starši ne skrbijo (npr. če jim je odvzeta roditeljska pravica). Skrbnik mora skrbeti za varstvo in vzgojo mladoletnika (ni pa ga dolžan imeti pri sebi), za upravljanje njegovega premoženja ter za zastopanje v osebnih in premoženjskih zadevah. Pred izročitvijo premoženja v upravljanje skrbniku se to popiše, o upravljanju premoženja je skrbnik dolžan letno predložiti račun centru za socialno delo. Soglasje centra za socialno delo je pogoj za veljavnost pravnih poslov, ki jih skrbnik sklene v varovančevem imenu, če so ti posli večjega pomena. Enake so dolžnosti in pravice skrbnika, ki se postavi osebi, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. Skrbnik za posebne primere se postavi npr. neznanemu lastniku premoženja, neznani osebi ali tujemu državljanu in v vseh drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic teh oseb, npr. v primeru, ko si koristi varovanca in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo (kolizijski skrbnik).
Dostopnost