klobučnjaki, skupna označitev za plavajoče živali z oporno galerto, ki živijo v vodi. Dva osnovna tipa: 1. trdoživnjaška meduza, tj. ožigalkar na določeni razvojni stopnji, ki živi samostojno; k tem sodijo tudi cevkači; oblikujejo kolonije; v njih je združenih več enoceličarjev, ki opravljajo razl. življenjske funkcije kolonije (pojavili so se že v predkambrijski dobi), 2. klobučnjaške meduze (Scyphozoa), razred ožigalkarjev z ok. 200 vrstami; prevladujejo velike meduze (Cyanea capillata – v premeru do 2 m, tentakli dolgi do 40 m), rob klobuka je razdeljen na osem krp; na njem so očesne pege, organi za ravnotežje in druge čutne celice; robovi križastih ust so podaljšani v dolge, krpaste in močno nakodrane izrastke, imenovana ustna ramena; praviloma dvospolne živali; iz oplojenega jajčeca se razvije ličinka planula; ta se pritrdi in preobrazi v polip; polipi so majhni, razmnožujejo se nespolno, iz njih se po nespolnem prečnem deljenju razvijejo mlade meduze (efire); te spolno dozorijo. Po vsem svetu je znan uhati klobučnjak.

Sorodna gesla: cevkači | cvetačna meduza | efira | mehovci | menjavanje rodov | ožigalkarji | svetleča meduza | trdoživnjaki | uhati klobučnjak


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek