Spinoza [spinóza], Baruch (Benedictus) de, nizozemski filozof, *24.11.1632 Amsterdam, †21.2.1677 Haag; po izključitvi iz judovske sinagoge živel odmaknjeno ter za življenja objavil zelo malo, pa še to anonimno. Skoraj vsi njegovi spisi so bili objavljeni postumno. – Zaradi grozeče moči duhovščine je bilo Spinozovo zgodovinsko-kritično branje Svetega pisma izzivalno, nič manj njegova politična teorija, utemeljena na formalnih, od moralne zavesti vladajočih in vladanih neodvisnih postopkih za zavarovanje države (Teološko-politična razprava, Tractatus theologico-politucus, 1670; sl. 2003). V svojem glavnem delu Etika (Ethica, ordine geometrico demonstrata, 1677; sl. 1963) je ontologijo in nauk o vrlini povezal v geometrijsko konstruiran racionalen sistem. Človeku kot duhovnemu bitju ni priznaval nikakršnega posebnega mesta, svobodo je pojmoval kot iluzijo, ki ji mora človek zaradi svoje nevednosti nasesti. Zgradba njegovega sistema izhaja iz monistične, ene same, neskončne, vseobsegajoče božje substance (Deus sive natura – Bog ali narava; panteizem), ki se razumu kaže v dveh atributih, mišljenju in razsežnosti, in je utelešena v vseh končnih stvareh, med katere sodi tudi človek.