oksidi [grško oxys, ‘oster’], spojine kakšnega elementa s kisikom. Če je v molekuli več kisikov, imenujemo okside dioksidi, trioksidi, tetraoksidi, pentoksidi itd.; zdaj zapisujemo okside tako, da zapišemo oksidacijsko število ali valenco elementa, ki tvori oksid, npr. železov(III) oksid za Fe2O3. Kovinski oksidi tvorijo z vodo baze (npr. natrijev oksid tvori natrijev lug), številni od njih so v vodi netopni (npr. aluminijev oksid). Iz oksidov kovin z najvišjim oksidacijskim številom lahko nastanejo z vodo tudi kisline, npr. kromova(VI) kislina iz kromovega trioksida. Stabilnost oksidov je tem večja, čim manj plemenita je kovina. Nekovinski oksidi tvorijo z vodo kisline (žveplov trioksid žveplovo(VI) kislino). Izjeme so npr. CO, N2O in NO. Želatinozne, z vodo bogate oborine oksidov imenujemo oksidhidrate.
Dostopnost