Giotto [džóto], pravo ime Giotto di Bondone, italijanski slikar in arhitekt, *verjetno ok. 1266 Colle di Vespignano, †8.1.1337 Firence; s svojo zavrnitvijo načel bizantinskega slikarstva (npr. opustitev zlatega ozadja) usodno vplival na nadaljnji razvoj zahodnoevropskega slikarstva. Z upodabljanjem arhitekture je ustvaril tesno povezanost figur s krajem upodobljenega dogajanja. Novo je bilo tudi plastično podajanje, s katerim so postale figure avtonomne in pripoved emfatična. Njegov vpliv na italijansko slikarstvo se kaže v dejstvu, da so ga L. B. Alberti, Leonardo da Vinci in v 16. st. G. Vasari slavili kot utemeljitelja italijanskega slikarstva. Delal je v Assisiju, Firencah, Padovi in Rimu. Od 1334 stavbar zvonika firenške stolnice.

Dela: freske Življenje sv. Frančiška Asiškega (1297/99 Assisi, gornja cerkev San Francesco), cikli fresk v Padovi, Cappella degli Scrovegni all'Arena (1304/06), freske v cerkvi Santa Croce v Firencah (1320–1325/29).

Sorodna gesla: Alberti, Leon Battista | Cavallini, Pietro | Cimabue | Daddi, Bernardo | Gaddi, Taddeo | Giotto | italijanska umetnost | Leonardo da Vinci | Lorenzetti | Lorenzo Monaco | Martini, Simone | Orcagna, Andrea | perspektiva | renesansa | stensko slikarstvo | Vasari, Giorgio


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek