komunistične partije, po oktobrski revoluciji in preimenovanju boljševiške skupine Socialdemokratske delavske stranke Rusije v Komunistično partijo Rusije (1918) ustanovljene stranke, ki so si prizadevale za komunizem na temeljih marksizma in leninizma. Organizacijsko načelo komunistične partije je bil od začetka demokratični centralizem (sklepi višjih organov obvezujejo nižje). Na Leninovo pobudo so bile nacionalne komunistične partije od 1919 organizirane v kominterni. Ta je bila pod močnim vplivom Komunistične partije Rusije (od 1925 Komunistične partije Sovjetske zveze, KP ZSSR). Med drugo svetovno vojno so v številnih državah komunistične partije vodile odpor proti nemškemu oziroma italijanskemu okupatorju. Po koncu vojne so bile v Bolgariji, na Poljskem, v Romuniji, na Madžarskem in tudi na sovjetskem zasedbenem območju v Nemčiji (poznejša NDR) komunistične partije pod sovjetskim vplivom. V nasprotju s tem sta komunistični partiji v Jugoslaviji in na Kitajskem stopili na svojo pot ustvarjanja komunizma (titoizem, maoizem). V Jugoslaviji se je komunistična partija preimenovala v Zvezo komunistov in se formalno odpovedala oblasti, vendar je v resnici obdržala nadzor nad državo. V z. in j. Evropi so se zlasti komunistične partije Francije in Italije ter pozneje Španije in Portugalske lahko oprle na močno zaledje predvsem med delavstvom; v začetku 70. let so razvile evrokomunizem, to pa zlasti zaradi teženj KP ZSSR po vodilni vlogi med drugimi komunističnimi partijami, ki jih je oblikoval generalni sekretar KP ZSSR L. I. Brežnjev (doktrina Brežnjeva) in jih na Češkoslovaškem 1968 uveljavil tudi z vojaško silo. Reforme, ki jih je po 1985 spodbudil generalni sekretar KP ZSSR M. S. Gorbačov, so bile odločilne za politični prelom v socialističnih državah v. Evrope. Začel se je 1989 in je pomenil izgubo prevlade komunističnih partij kot državnih strank. Veliko komunističnih partij je zato spremenilo imena in se moralo sprijazniti s tekmicami – drugimi političnimi strankami na svobodnih volitvah. Državne stranke so še Kitajske, Severne Koreje, Vietnama in Kube.
Dostopnost