Uruk [úruk], sumersko Unug, v Stari zavezi Erek, zdaj razvaline Waraka, staro mesto ob Evfratu v j. Babiloniji (Iraku). Najstarejši sledovi poselitve s sredine 5. tl. pr. n. š., prvi razcvet ok. 3000 pr. n. š. (piktografska pisava). V 3. tl. pr. n. š. središče sumerske in akadske kulture (9 km dolgo mestno obzidje, po mitološki zgodbi naj bi ga zgradil Gilgameš). Uruk je bil spet pomemben v kasitski (15. st. pr. n. š.) in novobabilonski dobi, pa tudi med vladavino Ahajmenidov, Selevkidov in Partov. Središče poznobabilonske astronomije. Mesto je bilo opuščeno v 5. st. n. š. po premiku Evfratove struge.

Sorodna gesla: Anu | Evfrat | Gilgameš


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek