Herodot (Herodotos), najstarejši grški zgodovinar, *ok. 490 pr. n. š. Halikarnas (Karija), †ok. 425 Turiji (Kalabrija); od 444 pr. n. š. živel v Turijih; vmes vedno znova v Atenah, kjer se je sprijateljil s Sofoklom in Periklom; potoval po Egiptu, Feniciji, Mezopotamiji in deželi Skitov. V svojem zgodovinskem delu prikazal preteklost Grkov in Aziatov od začetka do perzijskih vojn in upoštevaje kulturno zgodovino, etnologijo in geografijo ponudil barvito podobo (z legendami, pripovedmi in pravljicami) vsega tistega, kar je, večinoma iz lokalnega izročila, izvedel o zgodnji zgodovini (od ok. 700 pr. n. š.) grških in tujih držav. Zgodovinsko vzročnost je Herodot še vedno iracionalno utemeljeval z »zavistjo bogov« in s hybris človeškega delovanja. – V slovenščini Zgodbe (1953–55).

Sorodna gesla: Garamanti | geografija | Giges | grška književnost | Halikarnas | hybris | jonsko narečje | Kelti | Perikles | Skiti | Sofokles | zgodovinopisje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek