parenhim ([grško], osnovno tkivo),
1. anatomija: značilno funkcijsko tkivo organov v nasprotju z intersticijskim tkivom.

Sorodna gesla: intersticijski | jetra | tkivo
2. zoologija: tesno stisnjeno, mehurjasto vezivno tkivo z večinoma velikimi prostori s tekočino (vakuole) v celicah in majhno medcelično maso; pri ploskavcih in nitkarjih (živalsko deblo Parenchymia) zapolnjuje prostor med organi.

Sorodna gesla: vakuole
3. botanika: osnovna tkiva rastlin; parenhimi so navadno glavni sestavni deli rastlin. Parenhimske celice so večinoma velike in imajo le rahlo odebeljene, navadno neolesenele stene, med njimi je veliko medceličnih prostorov. Glede na funkcijo jih delimo na asimilacijski, rezervni, prevajalni in prezračevalni parenhim.

Sorodna gesla: les | prevajalna tkiva | rezervna tkiva


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek