nevtron, električno nevtralni osnovni delec s simbolom n; 1932 ga je odkril J. Chadwick. Njegova masa je nekoliko večja od mase protona. Atomska jedra so zgrajena iz nevtronov in protonov, v jedru jih veže jedrska sila (jedrska fizika). Jedra z enakim številom protonov in razl. številom nevtronov imenujemo izotopi. Proton in nevtron se razlikujeta po izospinu in ju lahko razumemo kot razl. stanji nekega »jedrskega delca«. Prosti nevtron je radioaktiven in razpade z razpolovnim časom 887 ± 3 sekunde. Pri tem nastanejo proton, elektron in (anti)nevtrino (razpad beta). Zaradi svoje električne nevtralnosti prodrejo nevtroni skoraj nemoteno tudi v najtežja jedra; v teh sprožijo jedrske reakcije, npr. jedrsko cepitev (jedrski reaktor). Nevtrone lahko pridobivajo v širokem obsegu energij: hitri nevtroni z energijo več kakor 1 MeV nastanejo pri cepljenju pospešenih devteronov v nevtron in proton, pri jedrskih reakcijah in jedrski cepitvi. Z zaviranjem hitrih nevtronov v grafitu ali vodi nastanejo termični nevtroni; ti imajo približno enako energijo kakor molekule v okolici pri normalni temperaturi. V nasprotju z nabitimi delci lahko nevtroni dokazujejo, sledijo in merijo le posredno prek jedrskih reakcij, ki jih sprožajo na poti. Za dokaz nevtronskega sevanja uporabljajo nevtronske spektrometre. Nevtroni, ki izhajajo iz jedrskega reaktorja, se sipljejo na atomih ustreznega kristala. Glede na zgradbo kristalne mreže zaznava vrtljivo pritrjen nevtronski števec v določenih smereh interferenčne pojave, ki so posledica različnega uklona nevtronov na kristalu.
Dostopnost