koren, 1. jezikoslovje:morfem, ki je nosilec osnovnega pomena besede, npr. ris-ar, ris-ati, ris-alen, ris-alnica.
Sorodna gesla: indoevropeistika | morfem2. matematika:vrednost n-tega korena iz števila a je vsako število, katerega n-ta potenca je enaka a; znak n√a. Pri tem je n korenski eksponent, a pa korenjenec (radikand). Korenjenje je postopek, nasproten potenciranju (potenca); npr. 3√27 = 3, ker je 33 = 27. Namesto 2√a pišemo navadno samo √a (kvadratni koren). Navadno razumemo, da so vrednosti korena pozitivne, tako npr. negativno rešitev enačbe x2 = a zapišemo v obliki x = –√a. Kvadratni koreni iz negativnih števil so imaginarna števila.
Sorodna gesla: eksponent | imaginarno število | potenca | računske operacije | radikal | radikand3. botanika:odebeljena glavna korenina (in hipokotil) zelnatih rastlin; v njem so rezervne snovi, nastane z močnejšo rastjo skorje (npr. pri korenju) ali z močnim razvojem centralnega cilindra, v tem primeru ga sestavlja veliko parenhima ter malo opornega in prevajalnega tkiva (redkev). Razvoj opornega tkiva povzroči olesenelost. Pogosto zajame debelitev tudi spodnje dele stebla (zelena). S škrobom oz. sladkorjem bogata hrana so sladkorna pesa, korenje, peteršilj, gadnjak, redkev, repa, potrošnik; začimbnica je hren; grenčico in žganje daje koren rumenega svišča. – Sorte repe so bile že v 2. tl. pr. n. š. kulturne rastline.
Dostopnost