Håkon [hókon], norveški kralji:1. Håkon V. (1217–63), tudi Hakon Håkonsson ali Hakon Stari, *1204, †1263; po tehtanju o tem, ali je zakoniti dedič prestola, in po dolgi državljanski vojni so ga 1247 kronali za kralja; uredil nasledstvo in priključil Grenlandijo (1261) in Islandijo (1262).2. Håkon VI. (1355–80), tudi Hakon Magnusson, sin švedskega kralja Magnusa Eriksona, *1340, †1380; s poroko z Margareto, hčerko norveškega kralja (1363), je začel udejanjati poznejšo združitev treh nordijskih kraljestev (Kalmarska unija).
Sorodna gesla: Kalmarska unija | svetovna vojna3. Håkon VII. (1905–57), *3.8.1872 Charlottenlund, †21.9.1957 Oslo; danski princ; po razpustitvi norveško-švedske zveze 1905 izbran za norveškega kralja; 1940–45 v izgnanstvu.
Dostopnost