labirint [grško], 1. arhitektura:v starem veku poimenovanje za veliko stavbo z nepreglednim sistemom hodnikov, ki se med seboj križajo in se stekajo drug v drugega, tako da obiskovalci težko najdejo izhod; po grških predstavah bivališče, ki ga je Dedal zgradil za Minotavra. Poimenovanje si lahko razložimo z zapleteno členitvijo palače v Knososu. Enako so imenovali tudi grobnico-tempelj Amenemheta III. pri Havari v Fajumu, ki je imela 12 dvorišč in 3000 sob in je zato Grke spominjala na kretski labirint. Pozneje so labirint imenovali tudi na podoben način urejene vrtove (blodnjake).
Sorodna gesla: Amenemhet | Dedal | Fajum | hodnik | Knosos | Minos | Minotaver | poskus v labirintu2. biologija:1) notranje uho vretenčarjev, sedež sluha in ravnotežnega čuta. 2) dopolnilni dihalni organ labirintovcev, s katerim lahko vdihavajo atmosferski zrak. Leži v votlini nad škrgami; sestavljen je iz močno prekrvljenih kožnih gub, obdanih z lamelnimi koščicami. Tako je površina dovolj velika, da lahko kisik iz zraka neposredno prehaja v kri.
Dostopnost