električni oblok, pojav pri prehodu električnega toka med dvema elektrodama, med katerima je plast plina, ki postane zaradi močnega segretja prevoden; pojav spremlja močna svetloba; ena od oblik razelektrenja v plinu. Uporablja se npr. za taljenje kovin (obločna peč) in za varjenje (obločno varjenje). Do električnega obloka pride tedaj, ko gostota električnega toka na površini telesa preseže 1 A/cm2. Pri izmeničnem električnem obloku žarita obe elektrodi enako svetlo, pri enosmernem električnem obloku pa je pozitivni pol znatno svetlejši od negativnega.