restavriranje [latinsko], ohranjanje (konzerviranje) in obnavljanje poškodovanih del ali del, ki so zaradi poznejših predelav spremenjena, da bi ohranili prvotno podobo. V arhitekturi mdr. izsuševanje stavb, zamenjava poškodovanega zidovja, odstranitev posledic poznejših prezidav in dozidav (spomeniško varstvo). Slikarstvo: pogosto samo čiščenje, pa tudi utrjevanje ogroženih stenskih slik s kemijskimi preparati; celotno poslikavo lahko celo snamejo, včasih tudi z zunanjim ometom. Slike na platnu s krhko slikarsko podlago prenesejo na novo platno. Pri tabelnih slikah ojačitev na hrbtni strani preprečuje krivljenje lesa (parketaža); injiciranje raztopine vodikovega cianida proti lesnemu črvu. Kiparstvo: dopolnjevanje poškodovanih delov kamnitih kipov, uničevanje lesnega črva kot pri tabelnih slikah.

Sorodna gesla: dubliranje | konservator | konserviranje umetnin | muzeologija | parketiranje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek