• Išči po:
Komori (uradno ime L'Union des Comores [francosko], Wo udzima wa Comori [komorsko], Ittihādu l-Qumur [arabsko], Unija Komorov), majhna otoška država v Indijskem oceanu, med s. Madagaskarjem in vzhodnoafriško obalo; trije glavni otoki Njazidja (prej Grande Comore), Nzwani (prej Anjouan) in Mwali (prej Mohéli) ter nekaj manjših otokov. Otok Mayotte, ki tudi spada k otočju, ima status ozemeljske skupnosti Francoske republike.

časovni pas srednjeevropski čas + 2 uri
površina 2235 km2, na otoku Njazidja S–J 65 km
prebivalstvo 676.000, 302 preb./km2, letna rast 2,7 %, življenjska doba 56 let
glavno mesto Moroni, 34.000 preb., na zahodni obali glavnega otoka Njazidja
upravna razdelitev trije glavni otoki kot samostojne upravne enote z določenimi pravicami do avtonomije
članstvo v organizacijah OZN (od 1975), AU, AKP, OIC
uradni jezik komorski in francoski
denarna enota frank (oznaka KMF)


Naravne razmere
Vsi komorski otoki so vulkanskega nastanka in pretežno hriboviti. Najvišja vzpetina je aktivni ognjenik Kartala (2361 m) na otoku Njazidja. Obale so večinoma skalnate in obdane s koralnimi grebeni. Za podnebje teh tropskih otokov so značilna majhna temperaturna nihanja (22–27 °C) in dva izrazita letna časa: sušni dobi od maja do oktobra, ko prevladujejo suhi jv. pasati, sledi deževna doba s prevlado monsunskih vetrov (letna količina padavin do 4000 mm). Od nekdanjega tropskega deževnega gozda se je ohranilo le nekaj ostankov v višjih legah.

Prebivalstvo
Prebivalci otokov so mešanci med Arabci, Malgaši, bantujskimi črnci (potomci sužnjev iz Afrike), Indijci in Indo-Melanezijci; poleg njih tudi nekaj sto Evropejcev. Zaradi naglega naraščanja števila prebivalcev in visoke brezposelnosti je precejšnje izseljevanje, predvsem na Madagaskar. Večina prebivalcev je muslimanov. Skoraj polovica prebivalcev je nepismenih.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1992 so bili Komori islamska republika; po ustavnih spremembah 2002 so zveza treh avtonomnih upravnih enot. Vodja države in predsednik vlade je za štiri leta neposredno izvoljen predsednik republike. Zakonodajno oblast imata zvezna skupščina z 42 poslanci, izvoljenimi za štiri leta, in senat s 15 člani. Od 1990 obstaja večstrankarski sistem. Najvišji sodni organ je vrhovno sodišče.

Gospodarstvo
Najpomembnejša gospodarska dejavnost na otokih je kmetijstvo, predvsem izvozno naravnano poljedelstvo; na plantažah poleg začimb (vanilja, nageljnove žbice) pridelujejo sisal, kopro, kakav in eterična olja (olje ilang-ilang). Osnovna živila morajo uvažati. Industrija je skromna, večinoma predelujejo kmetijske pridelke. V prometu je najpomembnejši cestni promet; na Njazidji in Nzwaniju sta zgrajeni krožni obalni cesti okrog otokov. Otoki so med seboj povezani z ladijskimi in letalskimi progami. Najpomembnejše pristanišče je Mutsamudu na Nzwaniju; Njazidja ima mednarodno letališče. Razvijati se začenja turizem.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 264 mln. USD, 390 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 40 %, industrija 4 %, storitvene dejavnosti 56 %
uvoz (2001, ocena) 44,9 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 35,3 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 225 mln. USD


Zgodovina
Do sredine 19. st. so bili Komori pod arabsko-islamskim vplivom; 1843 je Francija zasedla Mayotte; 1886 so z drugimi otoki sklenili pogodbo o protektoratu. 1912 so ustanovili kolonijo Komori, ki je bila 1914 podrejena generalnemu guvernerju Madagaskarja; od 1914 čezmorsko ozemlje (od 1961 z omejeno avtonomijo). 1975 so pod predsednikom vlade Ahmedom Abdalahom Abderahmanom razglasili neodvisnost; Mayotte je ostal pod Francijo. Po več državnih udarih je Abderahman 1978 ponovno prevzel oblast; od njegovega umora 1989 je bil predsednik države Said Mohamed Djohar. Neuspešni poskusi prevrata 1991 in 1992 so vodili v oblikovanje vlade narodne rešitve in v reformo ustave, ki so jo sredi 1992 sprejeli na referendumu. Vladi, izvoljeni konec 1992 na prvih svobodnih volitvah, 1993 ni uspelo načeti socialnih in političnih težav. 1995 je predsednika Saida Mohameda Djoharja odstavila skupina vojakov najemnikov s Francozom Bobom Denardom na čelu; na osnovi sporazuma o pomoči med Komori in Francijo, nekdanjo kolonialno silo (iz 1978), je posredovalo ok. 600 francoskih vojakov in zatrlo upor; Denarda so odpeljali v Francijo in ga zaprli, Djoharja, ki je veljal za šibkega, nepriljubljenega in podkupljivega politika, pa odvedli »na zdravljenje« v francoski čezmorski departma Réunion. Na predsedniških volitvah marca 1996 je zmagal Mohamed Taki Abdulkarim, kandidat Nacionalne zveze za demokracijo Komorov (UNDC). Otoka Nzwani in Mwali sta 1997 razglasila neodvisnost, vlada je upor skušala zatreti, kar pa jim ni uspelo. Aprila 1999 je polkovnik Azali Assoumani izvedel državni udar in bil 2002 izvoljen za predsednika; voditelj Nzwanija je postal Mohamed Bacar, Mwalija pa Mohamed Said Fazul. Marca 2002 so sprejeli novo ustavo in Komori so postali federacija, ki sta se ji pridružila tudi uporna otoka (obdržala sta avtonomijo). Predsednik federacije je postal Azali, ki so ga februarja 2003 neuspešno skušali odstraniti z oblasti.

Sorodna gesla: Afrika | Mayotte | Moroni | Mwali | Njazidja | Nzwani


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek