konvergenca [latinsko],
1. splošno: medsebojno približevanje, ujemanje; nasprotno divergenca.

Sorodna gesla: divergenca | homologija
2. fiziologija: stek več aksonov ene same živčne celice.

Sorodna gesla: akson | živčno tkivo
3. biologija: istosmeren razvoj razl. vrst v določeno življenjsko obliko. Ta razvoj usmerjajo ustrezni dejavniki okolja, npr. nekatere velike vodne živali so dobile obliko ribe (kiti, tjulnji, kostnice in hrustančnice). Zaradi konvergence se na razl. celinah v razl. živalskih ali rastlinskih skupinah (tj. nesorodnih skupinah) razvijejo zelo podobne oblike, če so razmere v okolju zelo podobne.

Sorodna gesla: analogija | legvani | vikarianca
4. etnologija: podobnost dveh kultur, ki ni posledica medsebojnih stikov, temveč samostojnega razvoja.

Sorodna gesla: difuzionizem | teorija treh stopenj
5. meteorologija: stekanje zraka. Če je pri tleh (v ciklonu), povzroča vzpenjanje zraka, posledica pa so oblaki in padavine. Konvergenca je pomembna v splošni cirkulaciji atmosfere (intertropsko konvergenčno območje). Konvergenca v višinah ustvarja anticiklone in lepo vreme.

Sorodna gesla: intertropsko konvergenčno območje
6. optika: stekanje oz. združevanje snopa svetlobe, npr. v gorišče leče.

Sorodna gesla: gorišče
7. matematika: lastnost tistih zaporedij števil, zaporedij funkcij, številskih in funkcijskih vrst ipd., za katere obstaja limita.

Sorodna gesla: divergenten | geometrijska vrsta | limita | številsko zaporedje | vrsta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek