cerkveni očetje, častni naziv zgodnjekrščanskih teologov in svetnikov, ki so odločilno sooblikovali cerkveni nauk in so glede tega imeli posebno avtoriteto. Zadnji cerkveni oče na Zahodu je bil Izidor Seviljski, zadnji na Vzhodu pa Janez Damaščan. Večina cerkvenih učiteljev sodi tudi med cerkvene očete.