krščanski socializem, nauk, ki zagovarja preobrazbo družbe po zgledih evangelija in tradiciji prvotnih krščanskih skupnosti ter skuša socializem povezati s krščanstvom; že v 40. letih 19. st. so izraz uporabljali britanski duhovniki, za njimi drugi protestantski kritiki nebrzdanega razvoja kapitalizma, posebej še v ZDA; krščanski socializem in krščanskosocialno gibanje sta se razširila zlasti po encikliki papeža Leona XIII. Rerum novarum (1891); označitev »krščanski solidarizem« se ni obdržala. Po prvi svetovni vojni se je oprl na krščanski personalizem. Deloma so krščanski socializem v svoje programe prevzeli krščanski demokrati, razvijal pa se je tudi znotraj nekaterih socialističnih strank.
V Sloveniji pred prvo svetovno vojno glavni predstavnik J. E. Krek, med vojnama Anton Gosar, E. Besednjak, T. Fajfar in E. Kocbek; Fajfar in Kocbek sta slovenske krščanske socialiste privedla tudi v ljudskofrontno gibanje, 1941 pa v OF.

Sorodna gesla: Besednjak, Engelbert | Kocbek, Edvard | Krek, Janez Evangelist | krščanski demokrati | krščanskosocialno gibanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek