Stuttgart [štútgart], mesto v Nemčiji, glavno mesto zvezne dežele Baden-Württenberg, ob Neckarju, sredi kotline, ki se odpira proti reki, 587.000 preb.; opatijska cerkev (12.–15. st.), cerkev sv. Leonarda (15. st.), stari grad (1553–78, pokrajinski muzej), novi grad (1746–1807), glavna železniška postaja (1914–27) z 58 m visokim stolpom, mestna hiša (1955/56); v četrti Berg ob Neckarju grad Rosenstein (1824–29), na J na griču Hoher Bopser (481 m) televizijski oddajnik (217 m), na S naselje Weißenhof, ki so ga 1927 zasnovali arhitekta Le Corbusier, L. Mies van der Rohe idr. Sedež deželne vlade, številni zvezni uradi; kulturno središče, univerzitetno mesto (Stuttgart in Hohenheim), kmetijska, glasbena visoka šola, umetniška akademija; deželna knjižnica, muzeji, galerije, glavni državni arhiv, gledališče, opera. Pomembno prometno križišče z letališčem, pristaniščem ob Neckarju (letni pretovor ok. 2 mln. t). Industrijsko središče zvezne dežele Baden-Württemberg; prevladuje predelovalna industrija, mdr. strojna, avtomobilska (Daimler Chrysler AG), industrija elektroaparatov, gospodinjskih aparatov (Bosch GmbH), finomehanična, grafična, živilska industrija; središče založništva (več kot 300 založb). Mineralni vrelci (Berg, Bad Cannstatt); z. od mesta dvorec Solitude.

Zgodovina: ok. 950 naselbina, ki je ime dobila po kobilarni (stuotgarten); 1229–54 je Stuttgart postal mesto. Najprej skromno vinogradniško in obrtniško mesto; začetek vzpona 1482, ko je postal glavno mesto grofije (od 1495 vojvodine) Württemberg. Večinoma zgrajen v 16./17. st., najbolj se je razširil sredi 19. st.

Sorodna gesla: Baden-Württemberg | Bosch | Christengemeinschaft | Daimler Chrysler | Diakonična ustanova | Holtzbrink | Klett | Le Corbusier | Mairs Geographischer Verlag | Mies van der Rohe, Ludwig | Reclam | Solitude


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek