• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
dramatika (drama), poleg lirike in epike tretja literarna vrsta, njena vsebina se oblikuje z dvogovorom, samogovorom in dogajanjem, namenjena je odrski uprizoritvi. V klasični dramski strukturi, kot jo je opisal že Aristotel, se dogajanje, katerega nosilci so bile nastopajoče osebe s svojim govorjenjem in delovanjem, razvija iz zgodbe iz preteklosti (ekspozicija), prek zapleta in stopnjevanja vodi do preobrata (peripetija) ter konca, ki napotuje v prihodnost. Časovna razdelitev na dejanja, navadno z menjavajočimi se prizorišči; dejanja se delijo na scene z menjavajočimi se igralskimi zasedbami. Najpomembnejše stopnje evropske dramatike so grška tragedija (Ajshil, Sofokles, Evripid), srednjeveški misteriji in mučeniške igre, ki jih je v Španiji razvijal P. Calderón de la Braca; Shakespearova dramatika; klasicistična francoska tragedija (P. Corneille, J. Racina) in komedija (Molière), dramatika nemške klasike (G. E. Lessing, J. W. von Goethe, F. von Schiller, H. von Kleist) in 19. st. (G. Büchner, F. Grillparzer, Ch. F. Hebbel), naturalistična dramatika (H. Ibsen, A. Strindberg, G. Hauptmann), ekspresionistična dramatika (W. Hasenclever, E. Barlach, C. Sternheim). Nove oblike najdemo v epskem gledališču in gledališču absurda, dokumentarnih igrah in revijskih gledaliških produkcijah.

Sorodna gesla: Ajshil | Barlach, Ernst | Büchner, Georg | Calderón de la Barca, Pedro | Corneille, Pierre | drama | dvogovor | epika | epsko gledališče | Evripid | gledališče absurda | Goethe, Johann Wolfgang von | Grillparzer, Franz | Hasenclever, Walter | Hauptmann, Gerhart | Hebbel, Christian Friedrich | Ibsen, Henrik | Kleist, Heinrich von | Lessing, Gotthold Ephraim | lirika | Molière | peripetija | Racine, Jean | samogovor | Schiller, (Johann Christoph) Friedrich von | Shakespeare, William | Sofokles | Sternheim, Carl | Strindberg, (Johan) August | tragedija | vrsta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek