nezaposlenost, nepopolna zaposlenost. Prizadete so predvsem osebe, ki bi želele delati, vendar ne morejo dobiti delovnega mesta (brezposelni). Vrste: 1. sezonska nezaposlenost se pokaže vsako leto zaradi neizenačenih nihanj v proizvodnji, ki so posledica sprememb v povpraševanju, povezanih z letnim časom, ali podnebnih razmer v nekaterih dejavnostih (kmetijstvo, turizem, gradbeništvo), 2. frikcijska nezaposlenost (fluktuacijska nezaposlenost), nezaposlenost pri prostovoljni zamenjavi delovnega mesta med koncem dela na prejšnjem in začetkom novega delovnega razmerja, 3. konjunkturna nezaposlenost nastane zaradi podzaposlenosti celotnega narodnogospodarskega proizvodnega potenciala kot posledice premajhnega agregatnega povpraševanja, 4. strukturna nezaposlenost je posledica daljnosežnejših sprememb v narodnogospodarski proizvajalni strukturi, ekspanzije novih gospodarskih področij na račun starih, saj zaposleni velikokrat nimajo ustreznih kvalifikacij za zaposlitev na novih področjih. Tudi zaradi uvedbe novih, varčnih proizvajalnih tehnik nastala nezaposlenost na splošno sodi k strukturni nezaposlenosti, 5. skrita nezaposlenost je tista, ki ni uradno registrirana (npr. gospodinje, ki iščejo delo); nastane pa tudi zaradi podaljšanja izobraževalnega procesa, dajanja prednosti upokojitvi ob doseženi starostni meji (in ne pri polni delovni dobi) in vračanja zaposlenih z začasnega dela v tujini.
Dostopnost