Laponci (lastno poimenovanje Sami), nomadski in polnomadski rejci severnih jelenov (na obali ribiči) na skrajnem S Evrope; pribl. 35.000 ljudi. V 16. st. naseljeni po vsej Finski in Skandinavskem gorovju. Njihova etnogeneza in prvotni jezik nista znana; danes govorijo več ugrofinskih dialektov. V stari laponski religiji so se ohranili ostanki šamanstva in kulta medveda, od 17. st. kristjani (večinoma evangeličanski luterani). Po svojih fizičnih lastnostih se jasno razlikujejo od drugih s. Evropejcev: nizko čelo, izstopajoče ličnice, večinoma temne oči, štrenasti temni lasje, bela ali rumenkasta koža; 156–163 cm veliki, dolg trup.

Sorodna gesla: etnogeneza | kult medveda | laponski špic | Norveška | šamanstvo | Turi, Johan | ugrofinska ljudstva


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek