svetilka, naprava za razsvetljavo; najstarejša je oljna svetilka, v kateri po stenju izgoreva olje. Pri petrolejski svetilki se petrolej dviga po stenju do gorilnika, se tam upari oz. uplini, po vžigu plamena zgori v zračnem toku, ki ga vodi plinski cilinder. Plinska svetilka ima žarilno mrežico (C. Auer von Welsbach). Električna svetilka je spodrinila vse prejšnje (žarnica, razelektritvena cev, fluorescenčna žarnica).

Sorodna gesla: analizna svetilka | Auer von Welsbach, Carl | fluorescenčna žarnica | gorilnik | kandelaber | ksenonska svetilka | lampijon | natrijeva svetilka | obločna svetilka | oljenke | petrolejka | razelektritvena cev | razsvetljava | rdeča svetilka | spektralna svetilka | stenj | svetilka na kovinske pare | svetilka na žlahtni plin | svetlobni izvor | ultravijolična svetilka | žarnica | žepna svetilka | živosrebrna svetilka


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek