Furlanija-Julijska krajina (Friuli-Venezia Giulia [frijúli-venécija džúlja]), dežela v sv. Italiji, obsega province Videm, Pordenone, Gorica in Trst, v porečju Taljament in ob spodnjem toku Soče; 7844 km2, 1,2 mln. preb.; poleg Italijanov in 100.000 Slovencev tam živi tudi ok. 500.000 Furlanov.
Zgodovina: pokrajina Furlanija je bila 568–774 pomembna vojvodina langobardske kraljevine, nato vključena v frankovsko državo kot Furlanska krajina, 952 del nemškega cesarstva, 1077 pripadla oglejskemu patriarhatu (Oglej), 1420 Beneški republiki; v. del Furlanije je bil 1500–1918 večinoma pod habsburško oblastjo, po avstrijsko-italijanski vojni 1866 sta Videm in Čedad z Beneško Slovenijo pripadla novi kraljevini Italiji; ta se je 1918 polastila še mejnih pokrajin na JZ z Gorico, Trstom, Postojno, Puljem in Reko. Po pariški mirovni pogodbi 1947 spet močno spremenjeno območje (velika območja s slovenskim prebivalstvom ob z. meji in hrvaško-italijanska Istra s Kvarnerjem so pripadli Jugoslaviji oz. Sloveniji). Slovenska manjšina v deželi živi na obmejnih območjih Trsta, Gorice, v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. Že pol stoletja si neuspešno prizadeva za celostno zaščito. Glavno mesto 31.1.1963 ustanovljene avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina je Trst.
Dostopnost