recitativ [italijansko], 1. gledališče:označitev za tip deklamacije, ki niha med govorjenjem in petjem.
Sorodna gesla: recitacija2. glasba:v operi, oratoriju in kantati ritmični, pojoči govor z instrumentalno spremljavo; recitativ secco spremljajo z akordi glasbila generalbasa (čembalo, gambe), recitativ accompagnato ima orkestrsko spremljavo in se približuje ariji. Recitativ se največkrat pojavlja pred arijo (ali pevskim ansamblom) in je nosilec dogajanja.