recitativ [italijansko],
1. gledališče: označitev za tip deklamacije, ki niha med govorjenjem in petjem.

Sorodna gesla: recitacija
2. glasba: v operi, oratoriju in kantati ritmični, pojoči govor z instrumentalno spremljavo; recitativ secco spremljajo z akordi glasbila generalbasa (čembalo, gambe), recitativ accompagnato ima orkestrsko spremljavo in se približuje ariji. Recitativ se največkrat pojavlja pred arijo (ali pevskim ansamblom) in je nosilec dogajanja.

Sorodna gesla: arija | Caccini, Giulio | Cavalieri, Emilio de' | kantata | neapeljska šola | opera | oratorij | secco | Weber, Carl Maria von


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek