beneficij [latinsko, ‘dobro delo, podelitev koristi’], v srednjeveškem pravu označitev za zemljišča, ki jih je zemljiški gospod podelil prejemniku v izkoriščanje; ta mu je zato moral služiti ali dajati dajatve; prvotna oblika fevdnega razmerja (fevd). Po katoliškem cerkvenem pravu cerkvena služba in z njo povezani odnosi.
Dostopnost