plinska kromatografija, postopek za analizo plinskih mešanic oz. za ločevanje njenih sestavin. Omogoča tudi analizo tistih tekočin in trdnih snovi, ki se pri uparjevanju ne razgradijo. Številne druge (nehlapljive) snovi s pirolizo spremenijo v derivate, te pa preiščejo s plinsko kromatografijo. Naprava ima dolgo cev (kolono), napolnjeno z mirujočo snovjo (stacionarna faza); to je lahko trden adsorbent (npr. zdrobljena zrna kremenke) ali tekočina, nanesena (kot tanek film) na notranjo površino kolone ali na polnilo v koloni. Temelj za ločevanje so razl. hitrosti posameznih plinskih sestavin, ko tečejo skozi stacionarno fazo. Nosilni plin (običajno dušik ali žlahtni plin) nosi s seboj sestavine plinske zmesi, njegov pretok uravnavajo z ventilom. Iz kolone v določenem časovnem zaporedju izhajajo posamezne frakcije. Zaznavajo jih detektorji (plamensko ionizacijski detektor, detektor na toplotno prevodnost, analiza headspace). Zaradi velike ločljivosti, občutljivosti in hitrosti ter možnosti avtomatiziranja je plinska kromatografija postala eden najpomembnejših postopkov v kemijski analizi.
Dostopnost