Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld [cólfeld-]), ravnina v Avstriji, v zvezni deželi Koroška, s. od Celovca, ob reki Glina (nemško Glan). Na Gosposvetskem polju in njegovem obrobju že več tisočletij ležijo središča in kultna mesta območja: na vzpetini karantanskega cerkvenega središča, zdajšnje romarske Gospe Svete, je izpričano naselje iz 3. tl. pr. n. š. z domnevnim poganskim templjem, na Štalenski gori keltski tempelj ter keltsko-noriško in nato rimsko mesto Noreja (?); 45 ga je nasledil v ravnini zgrajeni Virun, središče rimske province Norik in že od začetka 4. st. sedež krščanske škofije. Na z. robu Gosposvetskega polja je staroslovansko gradišče in poznejši karolinški dvor Krnski grad, karantansko središče 7.–11. st., s cerkvijo sv. Petra. Na gradu je bil velik zborni prostor s knežjim kamnom, na katerem so ustoličevali karantanske kneze. Na S Gosposvetskega polja je Šentvid na Glini, koroško glavno mesto od konca 12. st. do 1518, na J Celovec, koroško glavno mesto od 1518 do danes. Na obrobju se z Gosposvetskega polja dvigujejo še Visoka Ojstrica z ilirsko-keltskim svetiščem in nekdaj najpomembnejšo koroško trdnjavo, grad Plešivec (nemško Tanzenberg) in Šenturška gora (latinsko Mons Carantanus, nemško Ulrichsberg) s svetišči od noriške dobe naprej. – Sredi Gosposvetskega polja vojvodski prestol, na katerem je na novo ustoličeni karantanski knez podeljeval fevde. Sestavljen je iz antičnih spolij, ki so jih prinesli iz ruševin antičnega Viruna.
Dostopnost