brest (Ulmus), rod brestovk (Ulmaceae); vetrocvetna gozdna drevesa; zgodaj spomladi se odpro neizraziti, dvospolni cvetovi v grmičastih socvetjih; plod krilati orešek; listi jajčasti, nazobčani, pri dnu asimetrični. Samonikle vrste: poljski brest (Ulmus minor) je grm ali do 40 m visoko drevo z golimi listi; gorski ali goli brest (Ulmus glabra) je do 30 m visok, listi so večji kot pri poljskem brestu, na spodnji strani dlakavi; dolgopecljati brest ali vez (Ulmus laevis) je do 35 m visok, cvetovi in plodovi so dolgopecljati; viseča socvetja. Les z venčasto razporejenimi porami ima moten lesk, rumenkastobelo beljavo in čokoladno rjavo (poljski brest) ali svetlorjavo (gorski brest) črnjavo. Branike so razločne, prehod iz ranega lesa v kasnega je oster. Drobne pore kasnega lesa so v tangencialnih pasovih. Na radialnih površinah so očitna temna »zrcalca« (primerjaj hrast), ρ12 ≈ 620 kg/m3; suši se hitro, vendar ne povsem brez težav, po sušenju pa se malo krči; vse vrste brestovine so precej trdne, trde, žilave, elastične in se težko cepijo, zlasti vez. Dobro se obdeluje, struži in lepi, težje pa se žaga. Težko se žeblja in vijači. Parjena se dobro upogiba (krivi). Črnjava je trajna, zlasti v stiku s tlemi ali v vodi, ni pa odporna proti vremenskim vplivom. Beljavo je mogoče impregnirati. Brestovina sodi med naše najlepše, vendar zaradi »holandske« bolezni in divjadi vse redkejše lesne vrste. Uporablja se za pohištvo (kot masiven les ali pa v obliki rezanega dekorativnega furnirja), ladje, vodna kolesa, zgradbe na vodi, v kolarstvu in povsod, kjer so pomembni trdnost, trdota, tlačna trdnost in udarna žilavost.
Dostopnost