prah, drobni, v zraku lebdeči delci s premerom, manjšim od 0,01 mm. Prah nastaja ob vetru od preperele zemlje in kamnin, ob izgorevanju (zlasti v industriji), z vpadanjem kozmične materije v zemeljsko atmosfero ipd. Tudi cvetni prah rastlin (pelod) lebdi v zraku.

Sorodna gesla: grobi prah | pelod | prameni žarkov | prašna komora | suha motnost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek